-
1 carry off
(to take away by carrying: She carried off the screaming child.) odnesti* * *transitive verb dobiti (nagrado); odnesti; izpeljati -
2 skin
[skin] 1. noun1) (the natural outer covering of an animal or person: She couldn't stand the feel of wool against her skin; A snake can shed its skin.) koža2) (a thin outer layer, as on a fruit: a banana-skin; onion-skins.) lupina3) (a (thin) film or layer that forms on a liquid: Boiled milk often has a skin on it.) koža2. verb(to remove the skin from: He skinned and cooked the rabbit.) odreti- skin flick
- skin-tight
- by the skin of one's teeth* * *I [skin]noun(človeška) koža; anatomy sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino); slang pivo; slang konj, kljuse; jocosely fant; slang lopov, slepar; botany kožica, luščina, lupina; površina; nautical lesena ali železna oblogathe outer skin — pokožnica, koža vrhnjica, epidermagold-beater's skin — tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlatawith a whole skin — s celo kožo, nepoškodovanto be in bad skin figuratively biti slabe voljehe is only (he is nothing but) skin and bone — sama kost in koža ga je, zelo mršav jeto escape by the skin of one's teeth — za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnostiit gets under my skin figuratively colloquially jezi me, razburja meto get under one's skin colloquially iti komu na živce, jeziti (boleti) kogahe has a thick skin — on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravoto jump (to leap) out of one's skin figuratively skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin — célo, zdravo kožo odnestinear is my shirt, nearer my skin figuratively bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližjiII [skin]transitive verb & intransitive verbdati iz kože, odreti; odrgniti, oguliti si kožo; olupiti; slang odreti, prevarati, oslepariti, izropati; American colloquially prekositi; colloquially sleči tesno obleko; prekriti s kožo ( over)to skin alive — živega iz kože dati, figuratively popolnoma potolči, premagatito skin a flint figuratively zelo skopariti, biti zelo skopuški (stiskaški) v vsem -
3 wash
[woʃ] 1. verb1) (to clean (a thing or person, especially oneself) with (soap and) water or other liquid: How often do you wash your hair?; You wash (the dishes) and I'll dry; We can wash in the stream.) umiti (se)2) (to be able to be washed without being damaged: This fabric doesn't wash very well.) prati3) (to flow (against, over etc): The waves washed (against) the ship.) preplaviti4) (to sweep (away etc) by means of water: The floods have washed away hundreds of houses.) odplaviti2. noun1) (an act of washing: He's just gone to have a wash.) umivanje2) (things to be washed or being washed: Your sweater is in the wash.) pranje3) (the flowing or lapping (of waves etc): the wash of waves against the rocks.) pljuskanje4) (a liquid with which something is washed: a mouthwash.) toaletna voda5) (a thin coat (of water-colour paint etc), especially in a painting: The background of the picture was a pale blue wash.) tenka plast barve6) (the waves caused by a moving boat etc: The rowing-boat was tossing about in the wash from the ship's propellers.) brazda izza ladje•- washable- washer
- washing
- washed-out
- washerwoman
- washerman
- washcloth
- wash-basin
- washing-machine
- washing-powder
- washing-up
- washout
- washroom
- wash up* * *I [wɔš]1.nounpranje, umivanje; izpiranje; toaleta; pranje perila; kar je oprano, oprano perilo; omočenje, premočenje, ovlaženje, oškropitev, splaknitev; pomije, oplaknica (voda); figuratively razredčenost z vodo; figuratively prazno govoričenje; pralno sredstvo; (toaletna) voda, losion, voda za lase, za polepšanje; čobodra, redka juha; lahna plast barve, tuša; premaz; kovinska prevleka; zlati pesek; pljuskanje, udarjanje valov ob obale; brazda izza ladje, vodni razor; plitvo vodovje, rečica, vodna kotanja; aeronautics zračni vrtinec, srk; geography barje, močvirje; geology izpiranje, (vodna) erozija, naplavina, prodovje; figuratively čvekanje, čenčeto give s.th. a wash — oprati kajto send s.th. to the wash — poslati kaj v pranje, v pralnico;2.adjectivepralenII [wɔš]transitive verb(o)prati, umi(va)ti; izp(i)rati; (o)čistiti; splakniti, namočiti, zmočiti, namakati, ovlažiti, navlažiti, premočiti; preplaviti, odplaviti, odnesti (s palube, o valu, toku); izvreči (na kopno); spodkopati, izdolbsti (voda); izpirati (rudo, pesek za zlato), izplakniti; prevleči z žlahtno kovino; lahno pobarvati z vodeno barvoto wash o.s. — umiti seto wash one's hands figuratively umiti si roke, meti si roke (od zadrege)to wash one's hands of s.o. figuratively ne hoteti več imeti opravka s komto wash one's dirty linen figuratively (javno) pripovedovati umazane tajnostito wash overbord nautical odnesti s palube; intransitive verb biti pralen, dati se prati, ne izgubiti barve pri pranju; figuratively colloquially prestati preskušnjo; biti prepričljiv; teči, liti, pljuskati; biti naplavljen, izvržen na kopno -
4 whisk
[wisk] 1. verb1) (to sweep, or cause to move, rapidly: He whisked the dirty dishes off the table; He whisked her off to the doctor.) hitro odnesti, odpraviti2) (to beat (eggs etc) with a fork or whisk.) stepati2. noun1) (a rapid, sweeping motion.) hiter gib2) (a kitchen tool made of wire etc, for beating eggs, cream etc.) metlica* * *I [wisk]nounhiter gib; hip, trenutek; brisalo, otiralo; pernato omelo, metlica; rahel udarec; sveženj otep, šop (slame trave, las itd.); culinary tolkač (za tolčenje smetane, snega iz beljaka)II [wisk]transitive verbpomesti, obrisati; mahati z, hitro premikati; culinary stepati (jajce); hitro odnesti; intransitive verb naglo, hitro se premikati, gibati; drveti, leteti, smukniti, švigniti, šiniti -
5 bacon
['beikən](the flesh of the back and sides of a pig, salted and dried, used as food.) prekajena slanina* * *[béikən]nounslaninacolloquially to baste s.o's bacon — našeškati koga -
6 bear away
transitive verb & intransitive verb odnesti, odpeljati; oditi, zbežati; držati se stran od vetra; odjadrati, odpluti -
7 bear off
transitive verb odmakniti, odmikati se; odnesti, ugrabiti -
8 black
[blæk] 1. adjective1) (of the colour in which these words are printed: black paint.) črn2) (without light: a black night; The night was black and starless.) temen3) (dirty: Your hands are black!; black hands from lifting coal.) umazan4) (without milk: black coffee.) črn5) (evil: black magic.) črn6) ((often offensive: currently acceptable in the United States, South Africa etc) Negro, of African, West Indian descent.) črnski7) ((especially South Africa) coloured; of mixed descent (increasingly used by people of mixed descent to refer to themselves).) črn2. noun1) (the colour in which these words are printed: Black and white are opposites.) črna (barva)2) (something (eg paint) black in colour: I've used up all the black.) črna barva3) ((often with capital: often offensive: currently acceptable in the United states, South Africa etc) a Negro; a person of African, West Indian etc descent.) črnec3. verb(to make black.) počrniti- blacken
- black art/magic
- blackbird
- blackboard
- black box
- the Black Death
- black eye
- blackhead
- blacklist 4. verb(to put (a person etc) on such a list.) dati na črno listo5. noun(the act of blackmailing: money got by blackmail.) izsiljevanje- Black Maria
- black market
- black marketeer
- blackout
- black sheep
- blacksmith
- black and blue
- black out
- in black and white* * *I [blæk]adjectivečrn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalostento be in s.o.'s black books — biti pri kom slabo zapisan, v nemilostithe devil is not so black as he is painted — stvar ni tako huda, kakor je videtia black letter day — nesrečni dan; delavnikblack look — čemeren, preteči pogledBlack Monday — nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šolithe black ox has trodden on his foot — potrt, zaskrbljen jeblack rust botany pšenična snetBlack & Tans — vzdevek britanskih čet na Irskemto swear the black is white — prisegati, da je črno beloas black as thunder — skrajno razdražen, besenBlack Watch — 42. škotski polkII [blæk]nounčrna barva, črnota, črnina; črnec; loščiloIII [blæk]transitive verbpočrniti; zatemniti; loščiti čevljeto black out — zatemniti; prikrivati pred javnostjo; zbrisati, prepovedati -
9 bring away
transitive verb odnesti, odpeljati, odposlati, odstraniti -
10 bring off
(to achieve (something attempted): They brought off an unexpected victory.) doseči* * *transitive verb odnesti, odpeljati; imeti uspeh; odsvetovati, odvrniti, rešiti -
11 carcass, carcase
[ká:kəs]nounokostje; mrlič, truplo, mrhovina; ogrodje; razvaline; military zažigalna granatato save one's carcass, carcase — rešiti se, odnesti celo kožo -
12 carry away
transitive verb odnesti, odpeljati; zapelj(ev)ati, očarati, navdušitito be carried away with s.th. — navduševati se nad čim, ne se obvladati -
13 cheap
[ i:p]1) (low in price: Eggs are cheap just now.) poceni2) (of poor quality; vulgar; contemptible: cheap jewellery; a cheap trick.) cenen•- cheaply- cheapness* * *[či:p]adjective ( cheaply adverb)cenen, poceni; slab; jalov, prazen (izgovor)as cheap as dirt, dirt cheap — za smešno cenocolloquially to feel cheap — ne se dobro počutitito hold cheap — podcenjevati, zaničevatito make o.s. cheap — podcenjevati samega sebe -
14 fetch away
transitive verb & intransitive verb odnesti, osvoboditi (se), iztrgati (se) -
15 get off
1) (to take off or remove (clothes, marks etc): I can't get my boots off; I'll never get these stains off (my dress).) sleči, sezuti; odstraniti2) (to change (the subject which one is talking, writing etc about): We've rather got off the subject.) zamenjati* * *intransitive verb & transitive verbizstopiti; odpotovati; izogniti se; sprijazniti se; zadremati, zaspati; colloquially zaročiti se; odleteti (letalo); slang motiti seget off one's chest — priznati, olajšati si srceget off one's head — zgubiti glavo; olajšati si srcecolloquially get off with — navezati ljubezenske stike; izvleči seto get o.s. off — oditi -
16 have away
transitive verb odnesti, spraviti -
17 heel
[hi:l] 1. noun1) (the back part of the foot: I have a blister on my heel.) peta2) (the part of a sock etc that covers this part of the foot: I have a hole in the heel of my sock.) peta3) (the part of a shoe, boot etc under or round the heel of the foot: The heel has come off this shoe.) peta2. verb1) (to put a heel on (a shoe etc).) pribiti peto2) ((usually with over) (of ships) to lean to one side: The boat heeled over in the strong wind.) nagniti se•- - heeled- at/on one's heels
- kick one's heels
- take to one's heels
- to heel
- turn on one's heel* * *I [hi:l]nounpeta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.); American slang barabadown at (the) heel — ali out at heels — ponošenih pet, figuratively oguljen, strgan, v slabih razmerahto heel — pri nogi (pes), figuratively ubogljivo, voljnofiguratively under the heel of — pod peto, pod oblastjothe iron heel figuratively trda oblast, železna petaAmerican heel of the hand — peščaj;Z glagoli: to be carried with the heels foremost — biti odnesen s petami naprej, mrtevto come to heel — priti k nogi (pes), figuratively zvesto slediti, ubogatito have s.o. by the heels — imeti koga v oblastito kick ( —ali cool) one's heels — dolgo čakati, American slang plesatito kick ( —ali tip, turn) up one's heels — umreti, pete iztegnitinot to know if one is on one's head or heels — ne vedeti, kje se koga glava držito lay ( —ali clap) by the heels — ujeti, zvezati, spraviti v zaporto show a clean pair of heels — pete pokazati, bežatito take to one's heels — pete odnesti, pobegnitito tread on s.o.'s heels — obesiti se komu na peteII [hi:l]1.transitive verbpodpetiti; podplesti (nogavice); sport udariti žogo z držajem palice (golf), poriniti žogo s peto (rugby), nadeti petelinu ostroge (petelinji boj); American slang dati komu denar;2.intransitive verbstati ob nogi, hoditi ob nogi (pes); dotikati se s petami; American slang teči, švigniti -
18 hide
I 1. past tense - hid; verb(to put (a person, thing etc) in a place where it cannot be seen or easily found: I'll hide the children's presents; You hide, and I'll come and look for you; She hid from her father; He tries to hide his feelings.) skriti (se)2. noun(a small concealed hut etc from which birds etc can be watched, photographed etc.) opazovalnica- hidden- hide-and-seek
- hide-out- hidingII noun(the skin of an animal: He makes coats out of animal hides; cow-hide.) koža- hiding* * *I [haid]nounkoža (ustrojena in neustrojena); humorously človekova kožato give s.o.'s hide a warming — ali to tan ( —ali curry, warm) s.o.'s hide — kožo komu ustrojiti, naklestiti kogaII [háid]1.transitive verb2.intransitive verbskriti se, skrivati seto hide one's light under a bushel — prikrivati svojo bistroumnost, biti preskromenIII [háid]transitive verb(preterite & past participle hidded) odreti (kožo); colloquially pretepstiIV [háid]nounBritish English stara angleška površinska mera, 120 juter -
19 life
plural - lives; noun1) (the quality belonging to plants and animals which distinguishes them from rocks, minerals etc and things which are dead: Doctors are fighting to save the child's life.) življenje2) (the period between birth and death: He had a long and happy life.) življenje3) (liveliness: She was full of life and energy.) življenje4) (a manner of living: She lived a life of ease and idleness.) življenje5) (the period during which any particular state exists: He had many different jobs during his working life.) doba6) (living things: It is now believed that there may be life on Mars; animal life.) življenje7) (the story of a life: He has written a life of Churchill.) biografija8) (life imprisonment: He was given life for murder.) dosmrtna ječa•- lifeless- lifelike
- life-and-death
- lifebelt
- lifeboat
- lifebuoy
- life-cycle
- life expectancy
- lifeguard
- life-jacket
- lifeline
- lifelong
- life-saving
- life-sized
- life-size
- lifetime
- as large as life
- bring to life
- come to life
- for life
- the life and soul of the party
- not for the life of me
- not on your life!
- take life
- take one's life
- take one's life in one's hands
- to the life* * *[laif]nounživljenje; človeško življenje ( lives — življenja); figuratively življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model; economy trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanecto come to life — osvestiti se, roditi sefor life — dosmrten, za celo življenjeas large as life — v naravni velikosti; osebnoa new lease on life — novo življenje, nova življenjska silato take s.o.'s life — ubiti kogato seek s.o.'s life — streči komu po življenjuto take one's life in one's hands — igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kockoto the life — zvesto, natančno (upodobiti)walk of life — družben položaj, poklicart still life — tihožitjeupon my life! — pri moji duši!to stake one's life on s.th. — glavo staviti za kaj -
20 light
I 1. noun1) (the brightness given by the sun, a flame, lamps etc that makes things able to be seen: It was nearly dawn and the light was getting stronger; Sunlight streamed into the room.) svetloba2) (something which gives light (eg a lamp): Suddenly all the lights went out.) luč3) (something which can be used to set fire to something else; a flame: Have you got a light for my cigarette?) ogenj4) (a way of viewing or regarding: He regarded her action in a favourable light.) luč2. adjective1) (having light; not dark: The studio was a large, light room.) svetel2) ((of a colour) pale; closer to white than black: light green.) svetel3. [lit] verb1) (to give light to: The room was lit only by candles.) razsvetliti2) (to (make something) catch fire: She lit the gas; I think this match is damp, because it won't light.) prižgati (se)•- lighten- lighter- lighting
- lighthouse
- light-year
- bring to light
- come to light
- in the light of
- light up
- see the light
- set light to II1) (easy to lift or carry; of little weight: I bought a light suitcase for plane journeys.) lahek2) (easy to bear, suffer or do: Next time the punishment will not be so light.) lahek3) ((of food) easy to digest: a light meal.) lahek4) (of less weight than it should be: The load of grain was several kilos light.) lažji5) (of little weight: Aluminium is a light metal.) lahek6) (lively or agile: She was very light on her feet.) lahkoten7) (cheerful; not serious: light music.) veder, lahek8) (little in quantity; not intense, heavy, strong etc: light rain.) lahen9) ((of soil) containing a lot of sand.) prhek•- lightly- lighten- light-headed
- light-hearted
- lightweight
- get off lightly
- make light of
- travel light III = light on - past tense, past participle lit [lit] - verb(to find by chance: While wandering round the town, we lit on a very cheap restaurant.)* * *I [lait]adjective ( lightly adverb)lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)electrical light current — šibki tokfiguratively a light hand — obzirnost, taktlight in hand — poslušen (konj), lahko vodljivmilitary in light marching order — na pohodu z malo tovoraII [lait]adverbnalahko, rahlo, lahkolight come, light go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto get off light — srečno jo odnesti, biti malo kaznovanIII [lait]adjectivesvetel, jasenIV [lait]nounsvetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba; nautical svetilnik; iskrenje, sijaj (oči); poetically vid, nebesno telo; figuratively luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha; plural spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti; plural slang očihe appears in the light of (a scoundrel) videti je (lopov)by the light of nature — po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjoto bring to light — odkriti, odkopatito come to light — priti na svetlo, biti odkritpoetically light of one's eyes — vidfiguratively the light of my eyes — punčica mojega očesato give light to — razložiti, razjasnitito give s.o. a light — prižgati komu cigaretoto hide one's light under a bushel — biti preskromen, skrivati svoje sposobnostithe light of s.o.'s countenance — naklonjenost koga (uživati)to place s.th. in a good light — postaviti kaj v lepo lučto put a light to s.th. — prižgati, zažgati kajto see the light — roditi se; American spremeniti svoje stališče; religion biti prosvetljen, sprevidetito see the light of day — biti objavljen, biti prvič uprizorjento stand in s.o.'s light — jemati komu luč, biti komu na poti, figuratively motiti kogato strike a light — prižgati (vžigalico, vžigalnik)to throw ( —ali shed) light on s.th. — razložiti, razjasniti kajget out of the light! — ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!light and shade — svetloba in senca, nasprotjaAncient Lights — opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi oknaV [lait]1.transitive verbprižgati, razsvetliti, vneti;2.intransitive verbprižgati se, vneti se, posvetiti, posijati;VI [lait]intransitive verb
См. также в других словарях:
odnêsti — nêsem dov., odnésel odnêsla (é) 1. z nošenjem spraviti z določenega mesta: odnesti smeti; odnesti komu sporočilo; odnesti ranjence z bojišča; odnesti krožnike na mizo, jabolka v klet; odnesti na ramah, v naročju; odnesti prtljago s seboj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cél — a o tudi ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čistílnica — e ž (ȋ) 1. podjetje ali delavnica za čiščenje oblek: odnesti obleko v čistilnico; kemična čistilnica // obrat za čiščenje v tovarni: livarska čistilnica; čistilnica bombaža / čistilnica nafte, sladkorja rafinerija 2. stroj za čiščenje žita:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztihotápiti — im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način odnesti, spraviti iz česa: iztihotapiti pismo iz zapora; iztihotapiti blago čez mejo / ranjenega partizana so iztihotapili iz zastražene bolnice iztihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno oditi: bos se je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóža — e ž (ọ) 1. tanjša prevleka, sestavljena iz več plasti, na telesu a) človeka: odrgniti, opraskati si kožo; ekspr. vrv mu je posnela kožo z roke; prerezal si je samo kožo; zlomljena kost mu štrli iz kože; izsušena, uvela, ekspr. utrujena koža; ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mléčnica — e ž (ẹ̄) 1. knjiž. mlekarica, molznica: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica 2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico 3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrlìč — íča m (ȉ í) 1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto; pokopati mrliča; prepeljati mrliča na pokopališče; bled kot mrlič; bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / redko odnesti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odcijáziti — im dov. (á ȃ) ekspr. 1. težko odnesti: previdno sta ga odcijazila iz jame 2. počasi odpeljati: odcijazili so jih s samokolnicami; končno smo se odcijazili proti mestu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtihotápiti — im dov. (á ȃ) nav. ekspr. naskrivaj, neopazno odnesti: odtihotapiti zavoj v avto odtihotápiti se naskrivaj, neopazno oditi: odtihotapiti se iz hiše; po prstih se odtihotapiti; odtihotapiti se v sobo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pêta — e tudi é ž (é) 1. del stopala pod nartom: poškodovati si peto; zbodel se je v peto; nekaj časa hodi po prstih, nato po petah; brcniti žogo s peto; vso peto ima ožuljeno; gleženj, nart in peta / čepeti na petah; zasukala se je na peti in odšla /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika